APDEJT.si

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je izdala opozorilo pred potencialno globalno epidemijo virusa Chikungunya, ki ga prenašajo komarji. Virus, ki se sicer tradicionalno povezuje s tropskimi regijami, se zdaj širi tudi v južni Kitajski, kar vzbuja skrb zaradi možne globalne razširjenosti. WHO ocenjuje, da bi lahko bilo ogroženih kar 5,6 milijarde ljudi, kar nakazuje na resnost situacije in potrebo po pripravljenosti na mednarodni ravni.

Nekdanji direktor Cie David Petraeus je na Salzburg Summitu izjavil, da je bil ruski predsednik Vladimir Putin največje darilo za Natovo zavezništvo, saj je z agresijo okrepil njegovo kohezijo. Petraeus je na vprašanje o Donaldu Trumpu dejal, da je bil Putin "največje darilo za Nato".

Rusija je ostro kritizirala nemškega kanclerja Friedricha Merza, ki je položaj prevzel maja, zaradi "vedno bolj agresivne retorike" in "skrbi vzbujajoče militarizacije". Ruske oblasti trdijo, da se Merzova protiruska retorika "dobesedno vsak dan" povečuje, Nemčijo pa obtožujejo "vedno bolj agresivnega in bojevitega jezika". Kot odziv na to je EU sprejela novo, 18. sankcijsko paket, s katerim želi zadeti "srce ruske vojne mašinerije". Ruska stran se na sankcije odziva z mirom, saj je rusko gospodarstvo doslej pokazalo odpornost, čeprav prihodki od nafte upadajo.

Evropska komisija je proti Avstriji in 17 drugim članicam EU sprožila dva nova postopka zaradi zamude pri izvajanju predpisov, ki naj bi preprečevali obvoze sankcij EU. Nemčija je v ločenem primeru vložila kazensko ovadbo proti nekdanjim evropskim komisarjem zaradi domnevno nezakonitih izplačil sredstev nevladnim organizacijam.

Več kot 100 mednarodnih humanitarnih organizacij je opozorilo na alarmantno situacijo v Gazi, kjer naj bi zaradi izraelske blokade in "kampanje lakote" umrlo še najmanj deset Palestincev. Porazno stanje naj bi vodilo v "zmedo, lakoto in smrt". Palestinci naj bi celo tvegali življenja, da bi prišli do majhnih obrokov hrane. Ena izmed analiz izraelske politike v Gazi je uporabila izraz "genocid", kar nakazuje na izjemno kritično oceno ravnanja izraelske vlade.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponudil znižanje napovedanih 30-odstotnih carin na evropske uvoze v zameno za večjo odprtost trga EU za ameriška podjetja. Mediji poročajo, da se ZDA in EU približujejo dogovoru o 15-odstotnih carinskih stopnjah, čemur bi EU lahko pristala, da bi se izognila zvišanju na 30 odstotkov.

Nemški kancler Olaf Scholz se je srečal z Emmanuelom Macronom, s katerim sta najavila prizadevanja za rešitev obrambnega spora do konca avgusta. Medtem ko je Scholz Macrona obdaril z ribjo štručko, mu je Friedrich Merz ponudil kalbsrücken. Francoski predsednik se sooča tudi s sodnim postopkom v ZDA, ki ga je sprožila obtožba zoper njegovo ženo Brigitte Macron, ki naj bi jo sprožil neki vplivnež s trditvami o njeni preteklosti. Poleg tega se v Franciji pojavljajo ugibanja o koncu vladavine Macrona, saj je celo njegova lastna vladna govorka izrazila dvom o prihodnosti "macronizma".

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge humanitarne organizacije opozarjajo na nevarnost smrtonosne lakote v Gazi. Prebivalci poročajo o zelo omejenih obrokih hrane in otrocih, ki zaradi lakote jočejo, s čimer se uresničujejo najhujše napovedi o humanitarni krizi v regiji. Dostava pomoči je za mnoge Palestince postala smrtna nevarnost.

Avstrijski kancler Stocker, vicekancler Babler in minister Wiederkehr so poudarili, da podpis zunanje ministrice Meinl-Reisinger pod pismo za končanje vojne v Gazi ne spreminja avstrijske politike do Bližnjega vzhoda in da v koaliciji ni razpoke. Medtem je Meinl-Reisinger kritizirala ORF, ker naj bi iz intervjuja izrezali ključni del, ki se nanaša na omenjeno pismo 28 zunanjih ministrov.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger je branila skupno izjavo 28 zunanjih ministrov, ki pozivajo k takojšnjemu koncu vojne v Gazi, kljub kritikam in nezadovoljstvu z okrnjeno objavo njenega intervjuja na ORF. Poudarila je, da je bila ključna izjava izrezana. Meinl-Reisingerjeva je v intervjuju z Arminom Wolfom zavrnila trditve, da izjava, kritična do Izraela, pomaga Hamasu. Danes se je odpravila v Washington na srečanje z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiem, kjer bosta razpravljala o carinskih sporih z EU ter vojnah v Gazi in Ukrajini.

Microsoft je v preteklosti sporočil, da so za kibernetske napade na zahodne organizacije, ki so izkoristile ranljivost v Microsoft Sharepointu, odgovorne hekerske skupine, ki jih podpira Kitajska. Identificirane so bile tri kitajske hekerske skupine, od katerih sta bili dve znani po delovanju za državo.

Več kot 80 odstotkov od več kot 10.000 prebivalcev Tuvaluja je zaprosilo za podnebni azil v Avstraliji, vendar je Avstralija omejila število podeljenih vizumov na 280 letno. Kljub temu so v samo nekaj tednih prejeli na tisoče vlog, kar kaže na veliko povpraševanje, saj otok zaradi podnebnih sprememb in dviga morske gladine grozi, da bo izginil.

Več kot sto nevladnih organizacij, vključno s pomembnimi humanitarnimi združenji, je opozorilo pred grozečo "množično lakoto" v Gazi. Pozvale so k takojšnji in trajni prekinitvi ognja ter odpravi vseh omejitev pri dostavi humanitarne pomoči na območje. Njihova glavna skrb je drastično pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin za prebivalce Gaze.

Palestinsko ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da je zaradi lakote umrlo še 10 Palestincev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 111. Izrael je obtožbe o lakoti v Gazi označil za cinične in objavil videoposnetke tovornjakov s hrano. Medtem je izraelski kneset z veliko večino, 71 proti 13 glasovom, izglasoval predlog za izraelsko priključitev okupiranega Zahodnega brega.

Nekdanji nemški diplomati so izrazili "zgroženost" nad izraelsko politiko in pozvali zunanjo ministrstvo, naj zavzame ostrejše stališče. V zunanjem ministrstvu so se pojavili prot izraelski plakati, s katerimi naj bi vplivali na zunanjo politiko ministra Wadephula. Medtem ko SPD izraža razumevanje za kritike diplomatov, CDU/CSU svari pred "vzporedno zunanjo politiko". Georg Schwarte je v komentarju izpostavil, da je Nemčija soodgovorna za situacijo v Gazi in da pozivi vlade niso več dovolj.

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

Avstrija se je pridružila 27 zunanjim ministrom Evropske unije, ki so pozvali k takojšnji prekinitvi vojne v Gazi, kar je Izrael označil za "napačen signal Hamasu". Povečuje se tudi pritisk na nemško zvezno vlado, ki se zdi glede vprašanja Gaze razdeljena, da spremeni svoj tečaj, potem ko je 28 držav pozvalo Izrael k takojšnjemu koncu konflikta.

Avstrijska zunanja ministrica Beate Meinl-Reisinger (NEOS) je v sredo odpotovala v Washington, kjer se je v četrtek dopoldne po lokalnem času (popoldne po srednjeevropskem času) srečala z ameriškim kolegom Marcom Rubiom. Namen delovnega obiska v ameriški prestolnici je poglobitev dvostranskih odnosov.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ponovno opozorila pred svetovno epidemijo čikungunje, ki jo prenašajo tigrasti komarji. Bolezen, ki povzroča vročino ter hude sklepne in mišične bolečine, je že potrjena v 119 državah, kjer ogroža 5,6 milijarde ljudi. V kitajskem mestu Foshan so zabeležili več kot 2600 primerov, medtem ko prisotnost tigrastih komarjev v Nemčiji in drugih delih Evrope povečuje tveganje za širjenje v regiji.

Srečanje med nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Berlinu so zaznamovale napetosti in številni konflikti. Pogovori so vključevali sporen projekt novega evropskega bojnega letala FCAS, ki mu grozi propad zaradi spora glede deležev med francoskim podjetjem Dassault in Airbusom. Dassault si je prizadeval za večji delež, kar je povzročilo jezo pri Airbusu. Kljub prizadevanjem za oživitev francosko-nemškega razumevanja so ostala odprta številna pereča evropska vprašanja.